11.06.2016

Prva fotografinja med redovnicami

V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični so v četrtek zvečer odprli razstavo fotografij z naslovom Sestra Hermina (Justina) Pacek, prva fotografinja med sestrami usmiljenkami (1931-2016). »Veseli smo, da lahko gostimo razstavo o redovnici, ki je svoje življenje posvetila Bogu in ljudem, pomoči potrebnim, del svojih talentov pa namenila tudi fotografski umetnosti,« je na odprtju razstave dejala direktorica muzeja Nataša Polajnar Frelih.

folder

Sestra Hermina Justina Pacek (1931 – januar 2016) je bila prva in edina fotografinja med sestrami usmiljenkami v petdesetih letih dvajsetega stoletja. »Z vztrajnostjo in s svojim risarskim, slikarskim in fotografskim znanjem ji je uspelo prepričati predstojnike v Beogradu, da so ji kljub strogim družbenim pravilom dovolili fotografirati znotraj sestrske skupnosti in po drugem vatikanskem koncilu tudi na terenu,« je pojasnil Dejan Vončina, avtor razstave, poznavalec in raziskovalec fotografske dediščine na Slovenskem. "Fotografinja s. Hermina je enkraten primer v slovenskem in širšem prostoru." Po besedah Vončine je vzrokov za to več, med drugim tudi to, da je v petdesetih letih 20. stoletja v Sloveniji in Jugoslaviji bilo fotografiranje "moški poklic" in se je le malokatera ženska ukvarjala s to dejavnostjo; še toliko bolj nenavadno je bilo, da se je s tem ukvarjala redovnica. Avtor razstave doslej ni zasledil podobnega primera nikjer na svetu. "Herminina širina duha in neomajna pripadnost fotografiji omogočata, da bodo prihodnje generacije na fotografijah videle način življenja, ki ga danes ni več. Zato so njene fotografije dokument časa, ustvarila je enkratno fotografsko dediščino."

Da je razstava fotografij in osebnih predmetov, med drugim tudi prvega fotoaparata več kot le predstavitev življenja in dela s. Hermine, je dejal Silvester Gabršček z Ministrstva za kulturo, ki je razstavo odprl. »Z razstavo se odstrinja temna zavesa na del polpretekle zgodovine in skozi objektiv s. Hermine pokaže na zakrito življenje redovnic po drugi svetovni vojni.« Med obema vojnama so sestre usmiljenke na današnjem slovenskem ozemlju imele 79 postojank, skrbele so za uboge in bolne, delovale v bolnišnicah, zavodih, šolah. Leta 1947 je prek 700 usmiljenk moralo zapustiti vse javne zavode, njihovo delovanje je komunistična oblast zatrla. Večina jih je odšla v Srbijo, kjer so jih posebej v bolnišnicah lepo sprejeli, pustile so neizbrisen pečat. »Razstava prinaša celovito podobo poslanstva sester usmiljenk v drugi polovici 20. Stoletja,« je dejal Gabršček in sklenil z besedami hvaležnosti in veselja, da so s. Hermina in delo sester usmiljenk »zacveteli v našem zgodovinskem spominu ob 25-letnici državnosti«.

Razstava bo na ogled do 18. septembra. Več o s. Hermini in razstavi v novi številki Družine.

S. Hermino smo le kratek čas pred smrtjo obiskali v domu sester usmiljenk v Mengšu, portret lahko preberete http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/usmiljenka-fotografinja

Ksenija Hočevar
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/prva-fotografinja-med-redovnicami