31.05.2016

Zlati jubilej

Na praznik Obiskanja Device Marije smo v Mengšu praznovali zlati jubilej s. Rozalije Podgrajšek.

Na praznik Obiskanja Device Marije smo v Mengšu praznovali zlati jubilej s. Rozalije Podgrajšek. Veselje in hvaležnost Bogu so z njo poleg skupnosti, delile tudi tri rodne sestre usmiljenke: s. Justina iz Šentjakoba, s. Olga iz Mirenskega Gradu in s. Ema iz Cerkelj pri Krki. Na slavje zlatega jubileja je prišla tudi nečakinja s. Terezija Petrič iz Breznice. Njen nečak, duhovnik g. Lojze Petrič je po njenem namenu maševal in vse prisotne nagovoril s spodbudno pridigo, ki jo v celosti navajam:

»Draga naša zlata jubilantka teta Zalika, spoštovana s. prednica, s. vizitatorica, drage tete, drage in spoštovane sestre, dragi bratje in sestre v Kristusu, draga rodna in duhovna žlahta.

Dvojni praznik obhajamo oziroma obhajate danes. Najprej podobno kot drugod po katoliškem svetu, praznik obiskanja Device Marije. V vaši skupnosti pa tudi praznik zlatega jubileja sestrskega življenja naše drage sestre zame in Tereziko pa tete Rozalije, ali kot ji domači rečemo tete Zalike. Božja beseda, ki smo jo poslušali, brni od veselja, vabi in kliče nas k veselju. Prerok Sofonija je deloval v nemirnem obdobju Izraelove zgodovine, ko so Izrael ogrožali močni in mogočni sosedje, ki so se borili za prevlado in ozemlje. Izrael je bil vpleten v mnoge politične spletke in igro zvez, pozabljal pa je na Boga in zaupanje njemu. Zato je Sofonija nastopil ostro in trdo: klical je ljudi k spreobrnjenu, grozil je z uničenjem, izrekel je grožnje vsem sosedom, pa tudi prestolnici Jeruzalemu… A nič od tega danes nismo slišali.

Slišali pa smo klic k veselju!... S tem se knjiga, dejanjsko 3 poglavje knjige preroka Sofonija končuje. Prerok napoveduje, da bo Bog obnovil prestolnico: »Vriskaj Sionska hči! Veseli se, raduj se iz vsega srca! Gospod te je rešil obsodbe, odstranil je tvoje sovražnike. Gospod je Izraelov kralj v tvoji sredi, ne boš se več bala hudega. Tisti dan poreko… ne boj se! Naj ti roke ne omahnejo! Gospod tvoj Bog, je pri tebi, mogočni rešitelj! On se veseli nad teboj v obnovljeni ljubezni; vriskajoč se raduje nad teboj, kakor ob prazniku« (Sof 3, 4. 15-17).

Klic k veselju – ker je Bog z nami in ker smo mi lahko z njim- to naj bo prvo vabilo in prvo sporočilo danes za vse nas tukaj zbrane. Druga misel, ki bi jo danes rad izpostavil iz prebrane Božje besede, pa je iz evangelija, so Elizabetine besede: »Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda?« Od kod meni to?, se lahko in morda se sprašuje danes tudi teta Zalika. Od kod meni to, da so danes z menoj tukaj moje rodne sestre, nečakinja, nečak? Pa prednica in vizitatorica? Pa tolike druge sestre? Od kod meni to, da me je Gospod pred 50-imi leti izbral in poklical, me povabil in zvabil, me pritegnil z vrvicami ljubezni v redovniški poklic? Od kod meni to, da mi je dano 50 let zvesto hoditi za Gospodom in mu služiti v ljudeh, pred vsem v ubogih in bolnih? Od kod meni to, da se moja ljubezen do Gospoda in do ljudi v vseh teh letih ni ohladila? Da, od kod teti to?

Kot Marijina sorodnica Elizabeta in kot današnja zlata jubilantka, zlata teta Zalika, pa se seveda podobno lahko vprašamo vsi: Od kod meni ti, da smem danes biti tukaj z njo? In vprašajmo se čimvečkrat: od kod meni to, da sem v tem poklicu in stanu? Od kod meni to, da lahko v tem zmedenem času, ko toliki pozabljajo na Boga ali pa ga hote izrivajo iz osebnega in skupnega življenja, vsak dan prijateljujem z njim, se v kapeli ali cerkvi ustavim pri njem, se v obhajilu in njegovi besedi okrepim z njim, mu dopustim, da me obnavlja in prenavlja s svojo ljubeznijo? Da, od kodi meni, tebi, nam to? Odgovor, vem, da poznate. Vse to je milost, je Božje delo in njegovo darilo, je nezaslužen dar njegovega usmiljenja nam – za nas in za druge: da bi se veselje, s tem pa življenje, Božje življenje v nas vseh obnovilo, okrepilo in utrdilo.

In kakor je iz Marijinega srca privrela hvalnica Bogu, tam v Einkaremu, pri sorodnici Elizabeti, naj se v nekaj trenutkih tišine tudi iz našega srca izvije in izlije zahvala in slavljenje Boga – za vsa njegova čudovita dela in veličastne reči, ki jih je storil in jih še dela za nas – po Mariji, po Jezusu, pa tudi po zlati teti Zaliki, po vsakem in v vsakem izmed nas. Amen.«

Po sv. maši sledilo je kosilo skupnosti z jubilantko in njenimi gosti. Z občudovanjem smo poslušale pričevanja naše sestre jubilantke in strmele, kako je Bog vodil njeno življenje. Naj njeno veselo služenje Bogu in ubogim skozi vsa pretekla leta napolnjuje njeno dušo z radostjo in mirom pri sedanjem služenju skupnosti.

s. Ljubica Jozić ml.

Slike