03.06.2006

Sporočilo prve strani svetinje

Osrednja in glavna podoba na prvi strani svetinje je slika nebeške Gospe, brezmadežne Device Marije. Svoje roke drži razprostrte, odprte, nalahno spuščene navzdol in prijazno nagnjene k nam, kakor bi hotela vse zajeti in materinsko objeti. Zlati žarki se ji kakor sončni prameni sipljejo iz rok. Komaj vidno stoji Devica na mali zemeljski obli in kača se zvija pod njenimi nogami. Okrog in okrog te skupine podob pa se blesti molitev: O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.

Leta 1894 je papež Leon XIII s posebnim odlokom vpeljal nov Marijin praznik, praznik prikazanja Brezmadežne od čudodelne svetinje za dan 27. novembra. S tem odlokom je bilo potrjeno od najvišje cerkvene oblasti, da to, kar je sestra Katarina videla v prikazni, ni bil samo privid ali prevara bolne domišljije, marveč živa resnica, resnično razodetje Matere Božje.

Osrednja in glavna podoba na prvi strani svetinje je slika nebeške Gospe, brezmadežne Device Marije. Svoje roke drži razprostrte, odprte, nalahno spuščene navzdol in prijazno nagnjene k nam, kakor bi hotela vse zajeti in materinsko objeti. Zlati žarki se ji kakor sončni prameni sipljejo iz rok. Komaj vidno stoji Devica na mali zemeljski obli in kača se zvija pod njenimi nogami. Okrog in okrog te skupine podob pa se blesti molitev: O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.

Sam Bog je Marijo izbral za posebno poslanstvo svoje nežne ljubezni.

Pogled na Brezmadežno v njeni nepopisni lepoti pa naj vžiga v naših srcih čedalje večjo ljubezen do notranje lepote in goreče hrepenenje, da bi bile tudi naše duše kolikor mogoče brezgrešne in lepe pred Bogom. Kako so bile srečne oči sestre Katarine, ki so videle vso to nebeško lepoto, saj je rekla: »Brezmadežna Devica, ki sem jo videla, je bila vsa lepa, bila je prelepa v svojih najlepših oblačilih.« Ni čudno, da je bila poslej slepa in gluha za vsako minljivo lepoto na svetu.

Kača, ki ji Marija stoji na glavi, je tista kača, ki je zapeljala Adama in Evo v nepokorščino do Boga in tako zasejala v ves človeški rod izvirni greh. Marija jo je premagala, kakor je Bog rekel, da ji bo glavo strla. Ta kača še danes odpira svoje žrelo proti nam, zato se v zaupni molitvi zatekamo k Mariji, da nam izprosi moč, da jo bomo lahko premagali, se pravi, da bomo premagali greh.

»Ali je Bog res rekel, da ne smeta jesti z nobenega drevesa v vrtu?« (1 Mz 3,1)
»Kača pa je rekla ženi: Nikakor ne bosta umrla!« (1 Mz 3, 4)
»Vsa lepa si, moja draga, in madeža ni na tebi«. (Vp 4, 7)
»Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.« (Jn 16,33)

Pogled na žarke, ki jih Brezmadežna razliva z obema rokama na zemeljski krog, pa naj nam vedno znova vzbuja upanje, da nas varuje na vsakem koraku, saj nas vabi: »Prihajajte pred ta oltar,« in nam zagotavlja: »tu se bodo milosti razlivale na vse, ki bodo zanje prosili.«

Da je Marija zares posredovalka milosti zasledimo tudi v Svetem pismu. Elizabeta in Janez Krstnik sta bila po Marijinem posredovanju napolnjena s Svetim Duhom (Lk 1,39-45).
Starček Simeon je po Marijinih rokah sprejel Odrešenika (Lk 2, 22-28).
Tudi v Kani Marija nastopi kot posredovalka med svati in Jezusom (Jn 2, 1-12).
Glavni razlog, da je Marija srednica vseh milosti pa je ta, ker je tesno sodelovala pri delu odrešenja. To se je še posebej pokazalo na Kalvariji (Jn 19, 25-27).

Zato pa nam je dala kratko navodilo, kako naj prosimo: O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.

O, Marija, brez madeža spočeta… Marija nam razodeva, kaj v resnici je: brezmadežno spočetje. Od prvega trenutka življenja je v polnosti sprejela Božjo ljubezen. V njej ni nikakršnega sledu odklonitve. Po njej je Bog postal meso v našem svetu, danes pa se želi po nas še naprej rojevati v svetu.

Prosi za nas… Marija je tukaj in nam na uslugo, pozorna na vse naše potrebe. Za slehernega med nami prosi Boga, kakor je prosila v Kani. S tem izrazom »za nas« nam kliče v spomin, da se moramo vsak dan učiti živeti kot bratje in sestre iste družine, biti solidarni drug do drugega tudi v molitvi.

Ki se k tebi zatekamo. Ko nam je »vsega dovolj«, ko nas tlači preveč krivic in trdih udarcev, ko ne vemo več, kaj bi naredili za človeka, ki kliče na pomoč, ostane še zadnje pribežališče: Marija. Kakor mati prisluhne otrokom, tako je Marija blizu nam. Vse lahko sliši in razume, tudi tisto, česar ne znamo povedati. Usmerja nas k Sinu: »Karkoli vam reče, storite« (Jn 2,5). Posreduje nam svoj pogum in svoje upanje.