MVM na Pagu

Pag. Vsakoletna enolončnica druženja, sreče, kopanja, počitka, medsebojnega povezovanja, ki je za povrhu vsega začinjena še s ščepcem prefinjene in poglobljene duhovne rasti. Mladi, ki skozi leto ustvarjamo in s skupnimi močmi gradimo skupnost MVM, smo tudi letos z največjim veseljem privihrali v ta košček raja.

Pot smo začeli tam, kjer se to vendarle spodobi, kjer ima naša skupnost središče in kamor nadvse radi zahajamo, to je v Šentjakobu. Po natančni igri tetrisa z našo prtljago, ki je je bilo kot vsako leto preveč, smo počasi odrinili proti Pagu. V sedaj že domačo hiško v Novalji, smo nekoliko utrujeni od dolge vožnje, prispeli v večernih urah. Kljub vročini smo kaj hitro zatisnili oči. Naslednje jutro nas je prebudilo zvončkljanje majhnega zvončka na kamniti terasi pod trto, za katerega že vsi dobro vemo, da vabi k sebi kakor cerkveni zvon in tako kliče skupnost, da se zbere k trenutni dejavnosti. Zvončkljanje zjutraj pa je še toliko bolj pomembno, saj vabi k jutranji sveti maši, ki jo je samo za nas z nasmehom na obrazu in zaspančki na očesih obhajal Borut. Vsako jutro po sveti maši, je sledil dober in obilen zajtrk, da smo nabrali moči do malo poznejšega kosila. Skupnost MVM povezuje Marija, katera je vedno poudarjala moč rožnega venca. Njej v čast smo ga po zajtrku, vsak dan z drugačnim namenom in škržati v ozadju, zmolili. Vsak dan so sledile kateheze, kjer smo odkrivali globine tem, ki nam v vsakdanjem pogovoru niso blizu, so morda tabu ali pa občutljive (evtanazija, invalidi in cerkev, osamljenost, ipd.). Ker se v skupnosti počutimo varno in sprejeto, nam ni bilo težko deliti osebnih misli in izkustev in skupaj smo prišli do marsikaterih novih spoznanj. Od poldneva, pa do osmih zvečer, ko je sledilo malo poznejše kosilo, smo preživeli na plaži. Tam smo uživali ob igri vaterpola, poleg tega pa letos res ni primanjkovalo aktivnosti na plaži, imeli smo namreč še sup, napihljiv grad, kajak, turnir balinčkov, igro taroka, itd. itd. Po prihodu nazaj v hiško nas je vedno že pričakala dišeča večerja, ki jo je vsak dan pripravil nekdo drug. Imeli smo od kalamarov, rib, pice, burgerjev do najpreprostejših makaronov in solate. Večere smo ravno prav utrujeni preživljali ob igri morilca, filmskih večerov, ping ponga in podobnega.

Teden je bil kot vsako leto fantastičen in nam je zagotovo napolnil rezervoarje za prihajajoče leto. Z veseljem se bomo vrnili prihodnje leto.

 Z ljubeznijo in pozdravi vaš MVM.

Zapisala Katarina Džambo