Romanje na grob matere Leopoldine Brandis v Gradec

Sobotno jutro, katerega smo se že kar nekaj časa veselili, nas je pozdravilo z lepim in toplim vremenom. Dan je bil namenjen romanju na grob matere Leopoldine Brandis v Gradec. Prav ona je pripeljala prve sestre usmiljenke v naše kraje. Bilo je to zahvalno romanje ob stoletnici ustanovitve Slovenske province, ki se je takrat imenovala Jugoslovanska. Povabljene so bile tudi druge veje Vincencijanske družine.

Točno ob sedmi uri smo krenili iz Šentjakoba ob Savi z avtobusom, kombijem in kangujem. Lepa pokrajina, ki smo jo občudovali skozi okna, molitev, petje in pogovori so pripomogli, da je bila pot lepa, ter da smo hitro prispeli na cilj.

V Gradcu so nas pričakale in z velikim veseljem sprejele sestre provincialne hiše. Ko smo si razmigali ude in uredili najnujnejše potrebe, smo se zbrali na dvorišču. V procesiji med petjem smo romali v kripto, kjer je grob matere Leopoldine, mnogih sester in gg. lazaristov. Ker nas je bilo večina prvič v kripti, smo bili najprej deležni kratke razlage v kakšnem prostoru se nahajamo. Nato smo se obrnili k Bogu v hvaležnosti, da smo srečno prispeli na ta posvečeni kraj. V tihi molitvi smo prisluhnili občutjem src, ki so se priporočala vsem rajnim, ki tam počivajo. Sledila je kratka pripoved o odhodu k Bogu matere Leopoldine Brandis 11. januarja 1900. Med skupno molitvijo so sestre prinašale prižgane svečke na grob m. Leopoldine, gg. lazaristov in drugih sester, ki tam čakajo vstajenja. Po končanem skupnem delu je bil čas za osebno molitev.

Sledila je slovesna sveta maša v cerkvi oz. kapeli  provincialne hiše, ki jo je ob somaševanju ravnatelja g. Pavleta Novak daroval vizitator g. Franci Rataj. S petjem in branjem so sodelovale sestre. Pri njej smo se zahvaljevali za mater Brandis, za vse sestre, še posebej pa za sto let Slovenske province. Z velikim zaupanjem smo prosile blagoslova za prihodnja leta in za nove poklice, da bi se delo, ki je začeto lahko nadaljevalo.

Po kosilu, ki so nam ga velikodušno pripravili in postregli, smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina si je ogledala cerkev in prisluhnila razlagi o njeni zgodovini. Druga skupina pa si je ob razlagi ogledala spominsko sobo matere Leopoldine Brandis. Nato sta se skupini zamenjali. Sledilo je še skupinsko slikanje, da se lepi trenutki ne pozabijo in že je bil čas za odhod.

Pot nas je vodila v Maribor, kjer je mati Leopoldina, kot mlado dekle živela na gradu v katerem je danes Pokrajinski muzej. Na hitro smo si ga ogledali. Sestavljen je iz dveh delov. Prvega predstavlja upravni dvor deželnega kneza zgrajen med letoma 1478 in 1481, drugega pa severovzhodni del mestnega utrdbenega sistema (grajska bastija in loža). Z lastništvom grofov Khislov se je leta 1620 začela dokončna preobrazba dvora v rezidenčni grad, v katerem so med drugim uredili viteško dvorano in dogradili loretsko kapelo. Po letu 1727 je grad prešel v lastništvo grofov Brandis, ki so mu dodali novo stopnišče, nadzidali bastijo ter dokončali ureditev viteške dvorane. Z ureditvijo današnje Grajske ulice leta 1871 je bil grad razpolovljen. Leta 1933 je grad odkupila tedanja mestna občina, Pokrajinski muzej Maribor pa se je vanj preselil leta 1938.  

Sledil je še obisk stolnice in skupna molitev na grobu blaženega Antona Martina Slomška.  In seveda skupinska slika ob Slomškovem kipu ni smela manjkati. Zakonca Bošak pa sta nam v župnijski dvorani pripravila večerjo, za kar smo jima bili vsi hvaležni.

Kjer je lepo čas hitro teče. Tudi nam je. In tako je že prišla ura , da smo se podali na pot proti domu. V hvaležnosti za lepo preživet dan, tudi vreme nam je bilo naklonjeno, smo se Bogu zahvaljevali z molitvijo Večne devetdnevnice na čast Brezmadežni in Večernicami. Spremljale so nas tudi besede matere Brandis, ki nam jih je prebirala ena od sester. Naj omenim samo en citat, ki naj nas spremlja na vseh naših poteh: » O Bog, ki si me zase ustvaril, samo pri tebi danes naj ostanem. Nič naj ne moti mi duha, usliši klice mojega srca! «                                                                      

s. Marija Dolenec