Hčere ljubezni, poklicane služiti Jezusu Kristusu v osebi tistih, ki so prikrajšani in ranljivi, v duhu ponižnosti, preprostosti in ljubezni.
Pravilo hčera krščanske ljubezni je Kristus. Naše življenje je najprej oživljeno z Božjo ljubeznijo in negovano z osebno in skupno molitvijo.
Sestrsko življenje je ena bistvenih opor poklica hčere krščanske ljubezni. Večinoma živimo v majhnih skupnostih, ki so prostor medsebojne podpore, veselja in duhovne rasti. V današnjem svetu nas vabijo k ustvarjalnemu pričevanju za vrednote Božjega kraljestva.
Naše življenje temelji na poslanstvu, ki odraža globoko zavezanost k služenju najbolj ranljivim in izražanju vere skozi predano in sočutno delovanje.
Sočuten, vizionarski in predan
Vincencij Pavelski se je rodil 24. aprila 1581 v Pouyju v francoski pokrajini Landes, duhovniško posvečenje pa je prejel leta 1600.
Sočutna, pionirska in nesebična
Ludovika de Marillac se je rodila 12. avgusta 1591, verjetno v Parizu. Po prezgodnji smrti moža Antona Le Gras je ostala sama s sinom Michelom.
Svoje popolno darovanje Bogu potrdimo z zaobljubami, ki so vir moči in zaveza, ukoreninjena v skrivnosti Cerkve. So štiri zaobljube: službe ubogim, čistosti, uboštva in pokorščine. Te zaobljube so »neredovniške«, enoletne in se vedno obnavljajo.
V ubogih želimo videti in služiti Jezusu. Služiti tistim, ki so odrinjeni na rob družbe.
Zaupanje v Marijino priprošnjo in širjenje čudodelne svetinje med ljudmi. Po Mariji k Jezusu.
Živimo vincencijansko duhovnost, ki nas uči, da je molitev povezana z dejanji. Naša vera ni le v besedah, ampak v konkretni pomoči bližnjemu. V ubogih želimo videti in služiti Jezusu.
Vzgoja mladih v duhu vincencijanske karizme in prostovoljstva.
MVM združuje mlade, ki želijo živeti svojo vero skozi dejanja. Organiziramo srečanja, duhovne vaje in tabore. Več o dogajanju na Instagramu!
Obišči MVM Instagram →
Nudimo celostno oskrbo in duhovno spremljanje starejših oseb v naših domovih.
Naše sestre delujejo v domovih za ostarele, kjer skrbijo ne le za telesno nego, ampak predvsem za dostojanstvo in duševni mir varovancev. V Mengšu od leta 2012 deluje tudi dom sv. Katarine pod geslom: "Z upanjem v jesen živeljnja.".
Pogovori, molitev in spremljanje ljudi v stiskah.
Vrata naših hiš so odprta za tiste, ki iščejo Boga ali potrebujejo tolažbo. Organiziramo tudi molitvena srečanja.
Spremljajte naše delo in duhovne misli v naši reviji. Zadnje številke in arhiv revij so na voljo na spodnji povezavi.
Spremljajte aktualno dogajanje, objave in novice na našem Facebook profilu.
Obišči Facebook profil
"Ljubezen je neskončno iznajdljiva." (sv. Vincencij)
- Sestra Donika
"Pustimo, da Bog dela. Božja previdnost bo poskrbela za nas." (sv. Vincencij)
- Sestra Justina
"Zapustiti Boga zaradi Boga - sestra, ki desetkrat na dan obišče bolnike, bo v njih desetkrat na dan našla Boga." (sv. Vincencij)
- Sestra Flora
Če v sebi začutiš klic h krščanski ljubezni v služenju ubogim, te vabimo na pot, ki traja več let in te postopno vpelje v življenje skupnosti.
Za vsa vprašanja, prošnje za molitev ali informacije o sodelovanju smo vam na voljo.
+386 64 244 729(skupnost) +386 64 264 498(tajništvo) ... ...
Sočuten, vizionarski in predan
Vincencij Pavelski se je rodil 24. aprila 1581 v Pouyju v francoski pokrajini Landes, duhovniško posvečenje pa je prejel leta 1600. Sprva je deloval v pastorali v Parizu, pozneje kot kaplan pri družini de Gondi, kjer se je posvetil pomoči ubogim. Ustanovil je Misijonsko družbo, ki je skrbela tudi za izobraževanje duhovnikov, leta 1633 pa je skupaj z Ludoviko de Marillac ustanovil Družbo hčera krščanske ljubezni. Umrl je v Parizu 27. septembra 1660 in bil leta 1737 razglašen za svetnika. Papež Leon XIII. ga je imenoval za zavetnika vseh dobrodelnih del.
Vincencij je znal združevati služenje z globokim molitvenim življenjem. Boga je našel in mu služil v revnih, bolnih in zapuščenih, v mestu in na podeželju. Znal je pritegniti druge in jih navdihniti za sodelovanje.
Sočutna, pionirska in nesebična
Ludovika de Marillac se je rodila 12. avgusta 1591, verjetno v Parizu. Po prezgodnji smrti moža Antona Le Gras je ostala sama s sinom Michelom. Leta 1624 je za duhovnega voditelja izbrala Vincencija Pavelskega in se pod njegovim vodstvom posvetila služenju revnim ter Bratovščinam krščanske ljubezni. Po ustanovitvi Družbe hčera krščanske ljubezni leta 1633 je skrb za sestre in njihovo izobraževanje postalo njeno življenjsko delo. Umrla je 15. marca 1660 in bila leta 1934 razglašena za svetnico, papež Janez XXIII. pa jo je leta 1960 imenoval za zavetnico vseh krščanskih socialnih delavcev.
Bila je žena, mati, učiteljica, medicinska sestra, socialna delavka in soustanoviteljica Družbe. Tudi sama je poznala trpljenje in iz globoke vere je znala prepoznati Jezusa Kristusa v zlomljenih dušah in telesih revnih, ki jim je služila.
Vincencij in Ludovika sta delovala kot ekipa. Vincencij je zasnoval prvotno vizijo služenja revnim, vizijo, ki jo je oblikovala ljubezen do Jezusa Kristusa. Ludovika je pomagala to vizijo uresničiti. Skozi stoletja sta navdihnila na tisoče ljudi, da so v krščanskem služenju pokazali sočutno in skrbno obličje. Danes njihov zgled in duh še vedno vplivata na nešteto posameznikov in skupin po vsem svetu.
