25.10.2016

Srečanje provincialnih svetov slovanskih dežel

Po uvodni predstavitvi članov zborovanja se je v soboto 22.10.2016 zvečer pri sv. Jožefu v Celju pričelo srečanje provincialnih svetov slovanskih provinc hčera krščanske ljubezni - usmiljenk.

folder

Članice so skupaj s provincialnimi ravnatelji prišle s Poljske, Slovaške, Hrvaške, Kosova in iz Albanije. Srečanja so se udeležili tudi vrhovni predstojniki iz Pariza: vrhovna predstojnica mati Kathleen Appler, generalni ravnatelj p. Bernard Schoepfer, vrhovna svetovalka za slovansko jezikovno področje s. Hanna Cybula, pridružil pa se je tudi generalni superior Misijonske družbe-lazaristov g. Tomaž Mavrič.

Prvi dan je vsaka provinca predstavila svoje dejavnosti v službi za uboge. Posebej je bil predstavljen misijon na vzhodu, to je v državah bivše Sovjetske zveze: v Ukrajini, Belorusiji, Rusiji in Kazahstanu, kjer delujejo sestre s Poljske in Slovaške, imajo pa tudi že domače poklice. Nato pa je sledil nagovor vrhovne predstojnice s. Kathleen Appler, ki je spodbudila h koreniti hoji za Kristusom na obrobja človeške družbe. Zato je povabila k nenehnemu vračanju k evageliju in k takemu življenjskemu stilu, da bodo sestre lahko blizu tistim, ki so izključeni in trpijo zaradi najrazličnejših oblik nasilja. K temu pa pripomore tudi preprostost in veselje v skupnem življenju.

Popoldne so se vsi prisotni udeležili slovesne svete maše ob praznovanju misijonske nedelje.

Drugi dan je potekal ob močnih spodbudah generalnega ravnatelja g. Bernadra Schoepferja, ki je ob priliki ob usmiljenem Samarijanu vabil k radikalni hoji za Kristusom in nujnosti oznanjevanja.

Ta dan so si udeleženci ogledali tudi aktivnosti Doma sv. Jožef.

Tretji dan pa je udeležence nagovoril generalni superior g. Tomaž Mavrič. Spregovoril je o Vincenciju kot mistiku, misktiku krščanske ljubezni; o številčnosti članov različnih vej vincencijanske družine, ki so zaradi tega lahko pomemben glas ubogih za zboljšanje njihovih razmer. Nadalje je spregovoril še o sodelovanju in podal zanimiv predlog za praznovanje 400-letnice vincencijanske karizme.

Te tri dni je bil Jožefov hrib v znamenju modre barve ter bogastva različnosti slovanskih jezikov, ki so našli harmonijo v skupnem bogoslužju in medsebojnih delitvah. Člani so vsak v svojo domovino ponesli izkušnjo medsebojnega spoznavanja in usklajenosti kljub različnosti.

s. Metka Tušar