26.09.2015

Ljubezen je duša kreposti in raj skupnosti

V soboto, 26. septembra 2015 pred praznikom sv. Vincencija Pavelskega se je v Šentjakobu na tradicionalnem Vincencijevem dnevu zbrala vsa vincencijanska družina. Molitveni uri, ki jo je pripravila in oblikovala Marijanska vincencijanska mladina, je sledil nagovor škofa dr. Marjana Turnška o temeljih posvečenega življenja, ki pa so lastni tudi vsem krščenim. Sveto mašo je ob somaševanju številnih lazaristov prav tako vodil škof Marjan Turnšek. Seveda tudi brez okrepčila in prijetnega druženja ni šlo. Na sestrskem dvorišču se je zbrala razgibana družba Vincencijevih sinov in hčera. V popoldanskem delu nam je Marijanska vincencijanska mladina predvajala film o Bernardki Lurški, za katerega so sami pripravili scenarji in ga posneli. Čestitamo!

folder

Molitvena ura

Molitvena ura je bila povsem vincencijansko obarvana z deli in mislimi svetega Vincencija:
- Strast do lastne udobnosti nam jemlje požrtvovalnost za delo v Gospodovem vinogradu.
- V iskanju Božje volje je velikokrat treba potrpežljivo počakati, da stvari dozorijo in to nam daje moč za nadaljnje vztrajanje ob vseh težavah.
- Vso svojo modrost je zajemal iz evangelija, iz Kristusovih naukov in zgledov.
- Jamstvo Vincencijevih uspehov je pravi namen: vse delati v Božjo čast.

Iz nagovora škofa dr. Marjana Turnška

Ljubezen je duša kreposti in raj skupnosti. To je Božja ljubezen, ki se razlije skozi mene do drugega v katerikoli skupnosti v kateri živimo ali delamo. Tako človek vstopi v krogotok ljubezni med Očetom in Sinom.

Papež Frančišek pravi, da si je praznovanje izmislil Bog. Šest dni je delal, sedmi dan pa je počival ali praznoval. Praznovati pomeni, da:
- se zahvaljujemo za preteklost
- z veseljem in navdušenjem živimo sedanjost
- z upanjem gledamo na prihodnost

Temelj posvečenega življenja je živeti po Jezusovem vzoru:
- da smo odsev njegovega življenja
- da privzamemo Jezusov način življenja v sedanjih okoliščinah
- da smo znamenje, kažipot, živ spomin Jezusovega življenja
Vsi krščeni smo poklicani k temu vzoru, Bogu posvečeni pa naj bi bili še posebej vzor, kažipot.

V evengelijih spoznamo, da je bila Jezusova življenjska drža PONIŽNOST.
To je najbolj varna in primerna pot po grehu, ki nas pripelje v odrešenjsko povezanost z Očetom. Nismo samozadostni in se ne moremo sami odrešiti. Napuh, bogastvo in oblast, ki so tri področja skušnjav v našem življenju, dajejo lažni občutek samozadostnosti. Preko ponižnosti nam Jezus daje odgovor.

Svojo stopnjo ponižnosti lahko tudi preverimo, če:
- imamo pravo spoznanje samega sebe, tako dobre kot slabe lastnosti in to dati na razpolago;
- smo se od vsakega človeka sposobni kaj naučiti;
- v drugem najprej vidimo dobre stvari in se veselimo uspehov drugih;
- napredujemo v ljubezni vse do ljubezni do sovražnikov (tistih, ki nam gredo na živce, ki nas ne marajo, ki nas uničujejo …)

Koraki k ponižnosti:
1. V sozakoncu, sosestri, sobratu iskati tisto, kar je najboljše.
2. Dajati iskrene komplimente.
3. Da smo hitri pri priznavanju svojih napak.
4. Da se prvi opravičimo zaradi nastalega prepira.
5. Priznati svojo majhnost in nezadostnost.
6. Služiti sosestri, sobratu, sozakoncu …
7. Vsak dan se naučiti nekaj novega v izkazovanju ljubezni do človeka ob sebi.
8. Da smo hvaležni za vse dobro.

Jezus je bil zelo konkretno vpet v človeško življenje. Preko evangeljskih svetov nam daje konkretne načine, kako živeti. Evangeljski sveti niso predvsem odpoved in žrtev, ampak nam pokažejo, kako čim bolj pristno živeti vrednote, ki so v njih zajete.

Uboštvo

Jezus sam je živel uboštvo (nepoznani Nazaret, rojstvo v hlevu, begunstvo, ni imel imetja). Uboštvo ne pomeni zanemarjanja gmotnih dobrin, ampak pomaga človeku, da uporablja dobrine v službi izgradnje Božjega kraljestva. Adam in Eva v raju: ali sta bila bogata ali ubožna? Imela sta vse, vendar si nista nič prilaščala. Po padcu v greh sta bila obsojena na lastnino – obleko.

V redovnem življenju nimamo nič svojega in vendar nam nič ne manjka. Imamo vse, kar rabimo in še več, da s tem lahko služimo bližnjemu.

Tudi laiki so po krstu poklicani k življenju v uboštvu. To je že način razmišljanja o gmotnih dobrinah, o neprilaščanju in delitvi le-teh.

Čistost

Čistost se izraža v harmoničnih medsebojnih odnosih tako v skupnosti kakor v zakonskem življenju. Da smo sposobni svoje spolne in erotične težnje tako obvladati, da jih lahko damo na razpolago ljubezni v zakonskem ali neporočenem življenju.

Čistost je več kot zdržnost. Vaja v zdržnosti nam pomaga pri uravnavanju tega področja:
- da zakonci dobro živijo svoj zakon,
- da se zaročenci kvalitetno pripravijo na zakon,
- da Bogu posvečeni izročijo Bogu svojo ljubezen, ki bi sicer pripadala sozakoncu in otrokom.

Spolna dimenzija ljubezni ni zadnja oblika ljubezni. Spolnost pomaga priti še do višje oblike ljubezni, ki nam jo Bog pripravlja, saj se v nebesih ne bodo ne ženili ne možile …

Pokorščina

Božja volja je samo ena, in sicer, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice. In naš napor je, da bi vedno delali tako, da bi dosegli ta cilj. Očetova volja ni bila, da bi Jezus umrl na križu, ampak, da bi odrešil ljudi. In ker noben drug način prepričevanja in delovanja ni bil uspešen, je na koncu stopil tudi na to pot križa in tako izpolnil Očetovo voljo. Da bi odrešil ljudi.
Redovnik se obveže k izpolnjevanju redovnih pravil. Tudi v zakonu kmalu nastanejo nenapisana družinska pravila. Tako skupnost, kot zakon je prostor, kjer človek razvija svoje dobre lastnosti in premaguje slabosti.

V skupnosti ima predstojnik povezovalno vlogo. Prav tako sta v zakonu mož in žena drug drugemu predstojnika in izvršujeta to povezovalno vlogo.

Sveti Vincencij je rekel: Angeli bi se učlovečili, če bi mogli, samo zato, da bi prišli na zemljo posnemat zglede in kreposti božjega Sina.

Izkoristimo to prednost, ki jo imamo pred angeli.

Sveta maša – iz pridige škofa Marjana Turnška

Današnji evangelij je zelo kratek, vendar nosi bistveno sporočilo: Sin človekov bo izdan ljudem v roke. Še prej pa Jezus pravi: Dobro poslušajte te besede. Beseda pride skozi uho. Zato s pozornostjo poslušajmo Besedo, da pride v srce, kjer lahko, kot Marija, spočnemo Besedo. Sveti Vincencij spodbuja, naj vsak dan na kolenih preberemo eno poglavje evangelija.

Sin človekov bo izdan ljudem v roke. Te besede so osrednje. Tudi sam se je dal na razpolago ljudem. Po Judu Iškarjotu se je dal v roke velikim duhovnikom in farizejem, po njih se je dal v roke Pilatu in po Pilatu v roke vojakom, ki so ga križali.

Bog se daje v roke tudi nam tam, kjer delamo, služimo, živimo. Po človeku, ki ga srečamo, se nam Bog daje v roke.
Dajal se nam je v roke včeraj – bodimo hvaležni.
Daje se nam v roke danes – bodimo navdušeni.
Dal se nam bo v roke jutri – bodimo polni upanja.

s. Metka Tušar, HKL