02.05.2006

Ob 200-letnici rojstva sv. Katarine Labouré

V francoski vasici Fain-les-Moutiers je 2. maja 1806 zagledala luč sveta sv. Katarina Labouré. Kdor pozna njeno življenje in ve, da letos obhajamo dvestoletnico njenega rojstva, se je ob tej okrogli obletnici gotovo zamislil.

Morda smo razmišljali o njenem rojstvu in otroštvu, o njeni bolečini, ko je že zgodaj izgubila mamo, morda o pogumni 12-letni deklici, ki je s svojo mlajšo sestrico vodila gospodinjstvo na veliki očetovi kmetiji, pa o njenih preizkušnjah, preden je dosegla poklic usmiljenke. Sv. Katarina lahko nam, ljudem tretjega tisočletja, veliko pove, čeprav je živela v zelo drugačnih časih. Najbrž pa nas najmočneje nagovarja njena izredna ljubezen do Marije.

Lahko si mislimo, da jo je nebeški Materi v varstvo izročila že njena mama, saj je bila gospa Magdalena Labouré globoko verna. Iz Božjih rok je sprejemala otroke, ki so prihajali drug za drugim. Zaradi njih se je odpovedala svojemu poklicu učiteljice. Posvetila se jim je z vsemi močmi, tako da je zbolela in odšla k Bogu v letih, ko bi jo njena družina najbolj potrebovala.

Svetel zgled ljubeče in velikodušne matere je v mali Katarini-Zoe zapustil trajen pečat. Tudi ona se je z vsem srcem oklenila Marije in jo po mamini smrti prosila, naj bo odslej njena nova mama. Marija je ni razočarala. Bedela je nad njo v njenih otroških in mladostnih letih, jo varovala, ko je v nezdravem pariškem okolju morala stati trdno na svojih nogah, ji pomagala, da je prebrodila ovire do poklica. Še več. Marija, ki materinsko spremlja svoje otroke, je dobro »poznala« svojo varovanko. Vedela je za njeno trdnost in iskrenost, ponižnost in še druge lepe lastnosti, zaradi katerih ji bo pozneje, ko se bo že pripravljala na poklic služabnice ubogih, mogla zaupati pomembno poslanstvo.

Katarinina neomajna ljubezen in zaupanje v nebeško mater sta bila nagrajena ob prikazanjih Brezmadežne leta 1830. O njih bomo to leto, ko bomo 31. decembra obhajali še drugi jubilej – 130-letnico Katarinine smrti – gotovo veliko razmišljali.

Ta mesec, ki je posvečen Mariji, pa naj nas misel najpogosteje vodi k njej. Morda bo ob spominu na 200-letnico rojstva sv. Katarine tudi nas prevevalo zlasti čustvo hvaležnosti do naših mater. Ali niso tudi nas že od nežnega otroštva na tak ali drugačen način izročile Mariji? Učile so nas prvih molitvic k Bogu in k njej, nabrati šopek cvetja za njen oltar, jo prositi pomoči v mladostnih viharjih. Zaradi materinega zgleda smo se zatekali k Mariji v težavah in ko smo se odločali za tak ali drugačen življenjski poklic. Zato je lahko Marijin mesec maj obenem mesec spomina na naše dobre mame. Saj to dvoje gre skupaj. Sv. Katarina pa naj nam ob svojem rojstnem dnevu pošlje darilo: da bi Marijo še bolj ljubili in da bi bili našim materam prav hvaležni. Naj so že pri Bogu ali nas njihova navzočnost še osrečuje na zemlji, vedno nas bo z njimi povezovala prisrčna, zaupna molitev.

Sv. Katarina, prosi za nas!


Več na ...
s. Cveta Jost