14.11.2008

Srečanje novink in novicev

Od 10. 11. do 14. 11. 2008 smo se pri sestrah usmiljenkah v Šentjakobu zbirali novinke in novici.

Zbralo se nas je 12 novincev in novink in tudi en postulant in postulantka, skupaj z našimi vzgojitelji. Da bi se med seboj spoznali, povezali, razširili svoja obzorja, smo skupaj v druženju in poslušanju preživeli pet zanimivih dni.

V Ponedeljek smo se drug drugemu predstavili in začeli s sv. mašo. Popoldne nas je nagovoril p. Edvard Kovač. Na zelo zanimiv način nam je približal pomen daritve, spregovoril o pashi, zadoščevanju, sv. maši,…

V torek smo najprej v uvodni molitvi, ki sta jo imeli novinki uršulink naredili kratko refleksijo prejšnjega dneva. Potem pa je sledilo predavanje s. Božene Kutnar OSU: Glasba in liturgija. Najprej nam je povedala, kaj je glasba. Je znanost in umetnost. Potem smo naredili kratko vajo. Dala nam je za poslušat različno glasbo in mi smo morali zapisati, kaj občutimo ob njej. Ti občutki so se kar prepletali med sabo kot na primer umirjenost, otroškost, mračnost, ... S tem smo spoznali, da ni vseeno, kaj človek posluša, kajti glasba ga namreč usmerja. Potem smo se spraševali, kako nastane zvok, zanimalo nas je vokalno petje in dinamika in izvedeli smo, da zdravo petje pomeni dihati s prepono. S tem smo tudi naredili nekaj dihalnih vaj in se poskušali upevati: pateke, peteke, piteke, poteke, puteke in tako naprej. Po odmoru smo se malce poglobili v liturgijo, v hvalnice in večernice. Ta molitev ni zasebna, ampak je občestvena in ima značaj prave molitve. Zato moramo vsi sodelovati in molitvi zdravo, glasno in v normalnem ritmu. Malce smo pogledali tonovske načine gregorijanskega korala pri petju hvalnic in večernic. Proti koncu predavanja smo se pa lotili petja pri maši. Tukaj smo izvedeli, kaj delamo narobe in kaj prav. Petje pri maši ni najpomembnejše, zato moramo to upoštevati. Slediti je treba praznikom in izbirati njim primerne pesmi. Predvsem pa ne zamenjati tistih liturgičnih delov, ki so predpisani pri maši (slava, psalm, ...) s pesmimi. Meni se je bilo zanimivo in pomembno to, da z obhajilno pesmijo počakamo do takrat, ko duhovnik zaužije Sveto Rešnjo Kri. Kajti to je trenutek zbranosti in tihote ter zavedanje, da Jezus prihaja k meni – tebi. Čisto na koncu smo naredili še vajo, katere pesmi bi izbrali za določeno mašo. Naša skupina je izbirala za 2. adventno nedeljo in s pomočjo s. Cilke tudi uspešno izbrale.
Po končanem predavanju je bilo kosilo in nato razvedrilo pri igranju odbojke. Potem je sledila sveta maša, za nekatere najpomembnejši trenutki na tem srečanju novink in novincev.
Popoldne je sledilo predavanje s. Bernardke Stopar ŠS: Skupnost, preroško znamenje. Tukaj smo se predvsem spraševali v čem nam more biti preroško znamenje. Da moramo najprej sebe najti, potem smo lahko preroški. Izredno bogastvo je v sv. Trojici. Kako graditi, če smo različni. Naša človeška zrelost je pomembna. Človek postane zrel takrat, ko sprejme kritiko, ne ugovarja, ... Zrel postajam tudi takrat, ko se predajam oz. dajem družbi za poslanstvo. Ko vem, kdo sem, nisem ogrožen. Spraševali smo se, zakaj se razburim ali razdražim(npr. ko ti neka sestra stopi na kurje oko). Preroškost je tudi v tem: znati poslušati in biti poslušen. Biti pozoren na kretnje, ozadje, ... Naša komunikacija naj postane evangelizacija. Moramo biti ustvarjalna redovna skupnost in z optimizmom gledati na svet danes in jutri ter se zavedati, da je zavist zajedavka skupnega življenja. Na koncu smo dobili vprašanja za razmislek o tem.
- Redovna skupnost je preroško znamenje – kaj razumeš ob tem?
- Kakšne so potrebe kriki današnjega človeka?
- Kaj vse mi je Bog doslej naklonil?
- Napiši osebno hvalnico Bogu.

V sredo je bil z nami g. Bogdan Žorž. Spoznavali smo samega sebe (preko različnih vaj: risanje rožice, pisanje domišljijskega spisa, pisanje seznamov oseb,…). Na preprost način in iz osebnih izkušenj nam je spregovoril o tem, kako pomembno je odpuščanje, kako pomembna je hvaležnost, o odrekanju, darovanju,…

V četrtek je imel predavanje g. Janez Kompare o rasti v veri in potrebnosti spreobrnjenja. Najprej nas je pozival k razmišljanju, kdo je zame Bog? Potem nam je razložil, da je Bog tisti, ki nas ljubi in da nas greh davi. Zato nas – me Kristus najde v mojem grehu. On me ljubi. Kri in vodo je izlil za nas. Povedal je tudi to, da v eni državi postavijo jaslice v grobu. In če globlje razmislimo spoznamo, da je Jezus iz ničnosti prišel na svet, da bi nas odrešil. Mi pa imamo Boga za pajaca, ki vse usliši. Smo kot trgovci v obnašanju do Boga. Pogovarjali smo se tudi o skušnjavah, ki jih je imel Jezus in ni grešil. Kje pa smo mi tukaj? Ena skušnjava je skušnjava čudežev in kako je tukaj Jezus to sprejemal. Ne smemo se boriti proti skušnjavam, ampak jih takoj odpraviti. Reči jim moramo zbogom, ne pa nasvidenje. Dal je prispodobo Abrahama, da smo mi vsi podobni Abrahamu, ko se podamo v neznano, a v veri in obljubi, ki nam jo daje Bog. Na koncu prvega dela nam je še razložil pomen križa. Na lesu križa smo prišli iz suženjstva v svetlobo in da smo kristjani Kristusovo telo. Ter odgovor Jezusa, kdo je zanj Bog. »Zame je Bog Oče, ki me ni pustil v grobu.« To pa nam je bilo v spodbudo in v razmislek. In prav je, da se večkrat tega Jezusovega odgovora zavemo. V drugem delu nam je govoril o spreobrnjenju, ki je bistvo zakramenta pokore. Na šaljiv način nam je povedal, kaj je za otroke spovednica. To je omara, v kateri si skrit in te nihče ne vidi. In prav to večkrat počnemo. Zato je dal zgled, da bi mogli večkrat duhovniki o tem govoriti, priznati, da so tudi oni grešniki in jih videti pri spovedi. Naše bivanjsko stanje je stanje greha, ker milost je nezaslužen dar in mi jo Bog da v svoji ljubezni. Zato naj spoved ne bo umazano perilo, ki ga daš v pralni stroj in ven pride čisto, ampak resnično spreobrnjenje ter zavedanje te Božje milosti. Predavanje je zaključil z besedami: »Jezus pravi, daj mi svoje grehe!«

V petek dopoldne nam je g. Marijan Peklaj spregovoril o sv. Pavlu nekaj zanimivih stvari iz njegovega življenja. Po skupinah smo spoznavali nekatera pisma ali dele pisem. Naše srečanje smo zaključili popoldne z obiskom – sv. mašo in prijetnim klepetom pri sestrah karmeličankah v Sori.

s. Kristina in s. Vlasta

sMT