13.02.2009

Pridi! Z veseljem pričakovani!

Od 6. do 8. februarja so v Šentjakobu potekale duhovne vaje za osnovnošolke.

folder

Duhovne vaje smo začeli v petek ob 18. uri, ko je sledilo uvodno spoznavanje med mladimi udeleženci. Za nemoten potek pa so skrbele štiri animatorke. Prvi dan po večerji je sledil zabavni kviz, kjer so se skupine: angelčki, marjetice, zvezdice, uporniki sovraštva in pikapolonice pomerili v poznavanju svetega pisma. Rdeča nit duhovnih vaj je bilo premišljevanje o skrivnostih svetega rožnega venca.

Drugi dan nam je zato sestra Tončka Krajnik predstavila zanimivo predavanje o veselem delu rožnega venca, katerega kratek povzetek navajamo tudi v tem sestavku.

Prva skrivnost rožnega venca - ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.
S svojim »zgodi se« je Marija nase prevzela veliko odgovornost za Jezusovo vzgojo. Tako tudi današnje krščanske matere po Marijinem zgledu vzgajajo svoje otroke za boljši jutri in bolj pravičnejši svet, za svet, v katerem prevladuje ljubezen. Matere z vzgojo naredijo mnogo več kot vse družbene ustanove. Zato moramo biti zelo hvaležni našim staršem. In ne bojmo se zmag Bogu sovražnih oblasti o kateri govori pesem Magnificata: »Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke.«

Druga skrivnost - ki ga je Devica ob obiskovanju Elizabete nosila.
Ob premišljevanju te skrivnosti je pomembno, da kamorkoli pridemo spremenimo žalost v veselje, kletev v blagoslov. Pomembno je, da nas Marija vodi in da delamo to, kar ona od nas pričakuje.

Tretja skrivnost - ki si ga Devica rodila.
Jezus pride na svet, da ga odreši, se daruje za nas za odrešenje naših grehov. Marija že tedaj čuti vse odklanjanje, ki ga bo njeno Dete doživelo, zato čuti dolžnost, da s svojo ljubeznijo nadomesti tisto, kar mu svet odreka. Njegov prihod je tudi danes za nas dan veselja.

Četrta skrivnost - ki si ga Devica v templju darovala.
Jezusa so starši prinesli v Jeruzalem, da bi ga postavili pred Gospoda. Sveti Duh pa je razodel Simeonu, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija. Simeon je vzel dete Jezusa v naročje in slavil Boga. Držal je njega, ki ga je pričakovalo izraelsko ljudstvo. Marija pa ni mogla več videti svojega otroka, ne da bi z njim videla tudi njegov križ.

Peta skrivnost - ki si ga Devica v templju našla.
Jezusovi starši so vsako leto ob prazniku pashe hodili v Jeruzalem. Ko je bil Jezus star dvanajst let in polnoleten, so šli na pot po praznični navadi in Jezus se je izgubil. Po treh dneh so ga našli v templju. Tam je sedel med učitelji, jih poslušal in spraševal. Ti so spoznali, da sami niso prodrli niti onstran črke. Njegova mati mu je, ko ga je našla rekla: "Otrok, zakaj si nama to storil?" Dejal jima je: "Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?"

Sestra Jelka nas je naučila veliko novih pesmi, ki smo jih radostno prepevali. Animatorke pa so naredile kviz s še drugimi skrivnostmi rožnega venca.

Nazadnje smo si ogledali diaprojekcijo, ki nam jo je pokazala sestra Tončka. Šlo je za ganljivo zgodbo neke družine, ko je mati v svoji neizrekljivi ljubezni darovala sinu svoje oko. Udeleženkam duhovnih vaj se je diaprojekcija globoko vtisnila v srce.

Po predavanju nas je obiskal gospod Matej Užmah, lazarist na Mirenskem gradu, ki se vsako leto velikodušno odzove našemu vabilu. Z njim smo nadaljevali delo po skupinah. Pripravil nam je lepo vrtnico, prispodobo življenja, ki črpa iz svojih korenin vere, se vzpenja v nebo, ima pa tudi trnje, ki predstavlja nekoliko težavnejše trenutke življenja. Ob prispodobi vrtnice smo govorili o naših talentih in zanimanjih. Ugotavljali smo, kdo nas podpira v rasti in na koga se lahko zanesemo. Mladi so pri tem vprašanju navajali predvsem svoje starše in dobre prijatelje, niso pa pozabili niti na Boga, ki je konec koncev edini, ki nam v življenju stoji ob strani, tudi če nas zapustijo starši in prijatelji. Razpravljali smo o svojih slabostih, napakah in bolečinah in o tem, kaj vsrkavamo v našem družbenem okolju: v šoli, družini in v ožjem okolju, kjer živimo. Pri vprašanju, kdo mladim daje moč v življenju, so navajali predvsem močno vero, družinsko podporo in podporo dobrih prijateljev.

Drugi dan smo sklenili s pripravo na spoved, spovedjo in sveto mašo. Temu je sledil veseli večer, kjer so mladi pokazali nemalo svojega ustvarjalnega talenta.

V nedeljo smo vstali nekoliko prej, da smo počistili za seboj. Po krepčilnem zajtrku je sledila sveta maša v župnijski cerkvi. Po maši je bilo še kratko skupno druženje, potem pa dobro kosilo in barvanje kipcev in košaric iz gline, pri čemer so otroci pod umetniško taktirko sestre Tončke Krajnik neizmerno uživali. Te kipce so potem otroci podarili svojim staršem.

Sestram usmiljenkam se najlepše zahvaljujemo za toplo dobrodošlico, molitev in vse kar smo udeleženke slišale od njih in v delu v skupinah. To nam bo gotovo koristilo za naše nadaljnje duhovno življenje. Hvaležni smo tudi za gostoljubje, okusno hrano ter prijaznost, obenem pa obljubljamo, da se bomo še vrnili.

Zapisala Marjeta Rebec, animatorka
Bled, 08.02.2009

sMT