16.08.2008

Nova provincialna predstojnica

Vrhovna predstojnica Družbe hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega, s. Evelyne Franc, je po poizvedbah pri sestrah v Slovenski provinci in Albanski pokrajini s svojim svetom imenovala

sestro Bernardo TRČEK

za novo provincialno predstojnico Slovenske province in Albanske pokrajine za prihodnjih šest let.

folder

S. Bernarda Trček, roj. 7.4.1954 je doma iz župnije Podlipa. V Družbo hčera krščanske ljubezni je vstopila leta 1974 in se po petih letih z zaobljubami izročila Gospodu. Po končanem noviciatu v Beogradu, je delala tri leta na tamkašnji urološki kliniki. Nato so jo predstojniki leta 1978 poslali v Ljubljano na katehetsko pastoralno šolo, istočasno pa je kot medicinska sestra delala na nevrološki kliniki. V naslednjih letih je sodelovala pri katehetskem in pastoralnem delu v Kočevju. Zadnja leta pa je skrbela za sestrsko skupnost v Šentjakobu, hkrati pa je bila provincialna svetovalka in asistentinja.

Novo poslanstvo provincialne predstojnice je prevzela v soboto, 16. avgusta 2008.

Sestri Bernadri želimo veliko Božjega blagoslova in jo priporočamo v molitev.

Beseda vizitatorice s. Bernarde Trček ob umestitvi

Spoštovana vrhovna svetovalka s. Žofija, gospod ravnatelj Jože, s. Barbara, s. Tonja, sestre svetovalke in sestre služabnice, vse sestre od blizu in daleč!

V drugi polovici julija me je presenetilo pismo naše matere Evelyne Franc z novico, vprašanjem in zaupanjem – da sprejmem službo sestre vizitatorice.

Verjemite mi, da me je streslo. Oh, ne, nemogoče, ne znam, nisem sposobna in dozorela za to nalogo! V teh oklevanjih in bojih me je Božja Beseda ravno tistega dne po preroku Jeremiju (Jer 1, 1. 4-10) in evangelistu Mateju (Mt 13, 1-9) kar konkretno nagovorila in zdelo se mi je, da nisem več sama.

Jeremiju, ki je bil tudi v podobni stiski, je Bog spregovoril:

»Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal;
preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil,
te postavil za preroka narodom.«
Jaz pa sem rekel: »Oh, Gospod BOG, glej, ne znam govoriti, ker sem še deček.«
A GOSPOD mi je odgovoril:
»Nikar ne govôri: deček sem;
kajti h komur koli te pošljem, boš šel,
in kar koli ti ukažem, boš govoril.
Nikar se ne boj,
saj sem jaz s teboj, da te rešujem …
Glej, svoje besede polagam v tvoja usta.
Glej, postavljam te ta dan nad narode in kraljestva,
da ruješ in podiraš,
da uničuješ in rušiš,
da zidaš in sadiš.«

K temu Jeremijevemu primeru je Jezus v evangeliju dodal še smisel, vsebino in način poslanstva:

»Sejalec je šel sejat.
Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot.
Priletele so ptice in ga pozobale.
Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti.
Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.
Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo.
Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo.
Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad:
eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega.
Kdor ima ušesa, naj posluša!«

Danes se skupaj z vami zahvalim Družbi, Vam s. Žofija, predstojnikom in vam drage sestre za to zaupanje, za vso podporo, ki mi jo tako ali drugače izražate.

V teh dneh sem prejela to lepo voščilo molitvene skupine: »Danes se začenja nov čas, poln lepih trenutkov in zanimivih doživetij. Treba se ga je veseliti!«

Skupaj glejmo naprej, skupaj se veselimo novih obzorij, skupaj jih osvajajmo.

  • Stvarnik nas je kot sestre poklical v skupnost, ki naj sprejema božjo milost in jo kot po žlebu posreduje ljudem.
  • Jezus Kristus je naš ideal. Njegove pričevalke smo, kjerkoli smo in karkoli delamo. Bodimo skupaj sejalke razumevanja in dobrote – četudi ne bo vse obrodilo stoteren sad – me bodimo širokosrčne.
  • Odprimo se Sv. Duhu, poslušajmo ga, zaglejmo njegove navdihe, sprejmimo pogum, ki nam ga daje, uresničimo ljubezen, s katero nas želi povezovati.
  • Pojdimo k izviru – očetu Vincenciju in materi Ludoviki, osvežimo se in zacvetimo karizmo.
  • Prinašajmo in dajajmo veselo življenje našim skupnostim, ki so včasih tako ovenele.
  • Presežimo meje naših osebnih čustev, razdeljujmo veselje svojega dela domá, nosimo bremena druga druge in bodimo urejeni kamenčki v mozaiku naše celotne skupnosti.
  • Naše vrste se krčijo, prav zato bo za vse nas skupnost živa in lepa, če bomo znale stopiti skupaj, če se ne bomo ozirale nazaj, ampak z veseljem in pogumno sejale po novih Vincencijevih brazdah, ki se odpirajo pred nami.

Zame in za vas je odprta nova knjiga – skupaj popišimo liste in jih napolnimo z veseljem. Skupaj sestavimo baklo, sonce življenja, ki bo na novo oživelo rast, razcvet in sad Vincencijeve karizme v slovenski provinci.

  • Sveti Vincencij – prosi za nas.
  • Sveta Ludovika – spremljaj nas.
  • Naj bo z nami Bog in njegova Mati.

Hvala vam!

Zahvala in voščilo

Mnogi izgubljajo majhno srečo,
ker zaman iščejo veliko.
/Pearl Buck/

Spoštovana s. Barbara!

Pred leti Bog vas je izbral,
vam v roko vrtnico je dal –
bili so kriki žalosti,
pa tudi vzkliki radosti.

Trudila ste se iz srca,
da Družba srečna bi bila,
ste trne skušala blažiti
in cvetove mnoge posaditi.

Majhne sreče ste sprejemala,
velike ste podarjala,
sejala mnoga zrna ste,
samo Bog za sadove ve.

Iskrena hvala vam za vse,
kar kot mati vi storila ste.
Blagoslov naj Družbo bogati,
vas pa Božji Duh krepi.
/Drago Svetko/

Če ne boš imel nebes najprej v sebi,
veruj mi,
nikdar ne boš prišel v nebesa.
/Angelus Sulesius/

Spoštovana s. Bernarda!

Nebesa odprta so vsem na široko,
a čakajo vedno človeško še roko,
ki z deli ljubezni srca odpre,
da milosti Božje napolnijo vse.

KLJUČ TI JE DAN, da vrata odpreš
in kot predstojnica v Boga se zazreš,
da sebe napolniš z njegovo svetlobo,
da pogumno premagaš svojo tegobo.

Nebesa začuti naj tvoje srce,
misli naj svetle napolnijo te,
vsa se izroči Bogu vesela,
karizma da tvoja bo zažarela.

KLJUČ TI JE DAN, da vrata odpiraš,
da podrejenim vse megle odstiraš,
da jim v temine posvetiš veselo,
da Družbo zopet nebo bo objelo.

Vsaka naj sestra to doživi,
da skromen vsaj biser v njej se iskri –
v nebeški se luči bo lesketala,
s talenti sadove Družbi bo dala.

Vincencij naj sveti usmerja pogled,
Ludovika naj vedno bo ti za zgled,
priprošnja Marije naj varuje te,
da ključ boš rešitve in dobrote za vse.

Sveti naj Duh ti daje modrost,
da veseli pogum bo tvoja krepost.
/Drago Svetko/

sMT